Povzeto po knjigi Skrivno življenje dreves Petra Wohllebna
Hrast je najbolj prodajana drevesna vrsta parketa pri nas. Pa ste morda vedeli, da mu v družbi bukve ni prav nič lepo.
Za iskalce parketa je hrast samo parket. A kot drevo živi in bojuje svoje boje. Za rast potrebuje najmanj 80 let in ko ga posekajo, odstopi svoj prostor novemu mlajšemu kolegu. No, vsaj tako se dogaja v kultiviranem gozdu, kjer skrbijo za naravni prirast dreves. A 80 letni očaki imajo svojo vrednost, ki jo danes kupci tako radi pozabljajo. Kar raste in zraste v naravi je neprecenljivo, danes pa posegamo po instant rešitvah za nizko ceno. Se mar kdaj vprašamo, koliko časa potrebuje drevo da zraste, da iz njega izdelajo parket?
Takole opisuje boj v gozdu Peter Wohlleben v svoji knjigi Skrivno življenje dreves:
Hrast za fotosintezo potrebuje veliko svetlobe, njegove krošnje so ponavadi mogočne in kadar opazimo hrast, da v senci drugih dreves širi svoje veje, je to znak, da je nekaj narobe. Zdravo drevo namreč ne vlaga energije v rast takšnih vej, temveč se raje raztegne v krošnji, kadar ga pustijo pri miru. A hrast v srednjeevropskih gozdovih je pogosto izpodrinjen, saj je to domovina bukve, ki je do hrasta neprijazna. Tuja drevesa odriva. Nad zemljo sicer izgleda, da drevesi bivata v sožitju, pod zemljo pa poteka pravi boj. Korenine bukve se zrinejo v vsako luknjo , ki je hrast ne izkoristi, hrastu krade vodo in hranilne snovi, zato hrast oslabi.Po okoli 150 letih se bukev razbohoti in vrašča v hrastovo krošnjo, jo počasi preraste in prestreže 97 odstotkov svetlobe. Proizvodnja sladkorja hrasta upade in drevo prične stradati in takrat, v paniki, odžene nove veje z velikimi listi nizko na deblu. A listi so krhki, venijo hitro, hrast pa postane lahek plen za škodljivce, ki se razbohotijo po opešanem hrastu. In če v gozdu družbe bukve ne mara, zavidljivo starost preko 500 let pa dočaka kot samotar. Njegov les je prepojen s snovmi, ki zavirajo razmnoževanje gliv in s tem zavirajo propadanje rastline. Grenčine , ki izboljšajo okus vina, če iz njega naredimo sod, odvrnejo tudi večino žuželk. Tudi če je polomljen, je hrast zmožen razviti nadomestno krošnjo in preživeti, če je sam. In to ga razlikuje od bukve, ki v neugodnih razmerah zunaj gozda ne preživi.
Od tod tudi rek, da je nekdo trden kot hrast.
